Nepremičnine Koper: Mesto, ki ima srce je zdaj tudi moj dom.
Ko sem prvič začela razmišljati o nakupu svojega lastnega stanovanja, sem imela v glavi čisto drugačno sliko. Nekaj malega prihrankov, idealistične želje in nič preveč prave predstave o tem, kaj vse to dejansko pomeni. Želela sem si, da bi bilo blizu morja, s čim več svetlobe, ne preveliko, a dovolj prostorno za vse moje knjige, rastline in občasno kakega gosta.
Koper se je hitro znašel na vrhu mojega seznama. Imel je tisto kombinacijo mediteranske sproščenosti in urbanega udobja. Spominjal me je na otroške počitnice, na vonj po soli in borovcih, na dolge sprehode ob obali.
Začela sem brskati: nepremičnine Koper. Najprej sem se zaljubila v eno staro stanovanje v samem starem mestnem jedru. Imelo je visoke stropove, lesena okna in čudovit razgled na Trg Brolo. A realnost me je hitro udarila: vlaga v stenah, streha potrebna obnove, pa še brez parkirišča. Srce je reklo ‘ja’, razum pa je glasno vpil ‘ne’.
Po več ogledih nepremičnine Koper, po pogovorih z agenti in neštetih prebranih oglasih, sem skoraj obupala nad nepremičnine Koper. Potem pa se je pojavilo manjše, prenovljeno stanovanje na Markovcu. Ni imelo zgodovinskega šarma kot tista prva ljubezen, ampak je imelo vse, kar sem potrebovala: svetlobo, balkon, prostor za knjige in celo malo razgleda na morje, če si prav postavil jedilniški stol.
Nakup nepremičnine Koper je bil stresen. Papirji, kredit, pogajanja, vse mi je bilo novo in naporno. S pomočjo pravega nepremičninskega agenta je bilo lažje. Ko sem prvič sedela na tistem balkonu z jutranjo kavo v roki, sem vedela, da sem se prav odločila. Nepremičnine Koper niso samo kvadratura in cena, so občutek. In zame je bil ta občutek pravi. Danes vem, da dom ni nujno nekaj popolnega, ampak nekaj, v kar se sčasoma počasi zaljubiš.
In zdaj, ko zvečer poslušam galebe in gledam, kako sonce tone za strehami, se zavedam, da sem našla svoj kotiček miru. V mestu, ki ima srce in zdaj je tudi moj dom.…
