sproščanje

Za nekatere je meditacija nekaj najtežjega, zame je pa že od nekdaj nekaj najlažjega. Ko sem prvič izvedela kaj, je meditacija se ugotovila, da to počnem že od nekdaj in prav obvladam vse skupaj. 

Vedno sem uživala v tem, da sem odšla sama v naravo in si našla nekakšen kotiček, kjer sem lahko ure sedela v tišini brez misli in se povezovala z naravo. To me je vedno pomirjalo in vedno sem si nabrala novih moči za to, da sem lahko delovala normalno pri vseh ostalih stvareh. Pa ne vem, ali sem imela že deset let takrat. S sovrstniki sem se seveda družila, ampak se nikoli nisem počutila najbolje. Vedno mi je nekaj manjkalo. In tako sem raje odhajala v naravo in bila tam tisto, kar sem potrebovala biti. V resnici pa je bila to meditacija, kar sem delala ves čas. Enostavno sem izklopila vse, kar se je dogajalo, ker nisem vedela, kako ali pa celo zakaj naj se soočam s stvarmi, ki jih ne razumem. No vsaj takrat jih nisem. 

Kar ne morem verjeti, da je lahko za nekatere meditacija nekaj tako naravnega, danes jo pa učijo. Res, da sem morala veliko stvari vseeno odsvojiti, ker sem vseeno želela nekaj več, ampak sem imela pa vsekakor zelo dobro osnovo. Ravno zato je bila kasneje meditacija vedno enostavna zame na vseh delavnicah in tečajih. Škoda, ker nekaterih stvari nisem vedela že takrat, saj bi mi lahko meditacija še bolj olajšala vse skupaj. V vsakem primeru mi zagotovo je, ampak nekaj postopkov je pa vseeno bolj naprednih, ki imajo še boljši rezultat. 

No, ampak glede na to, da sem že pri desetih letih vsaj nekajkrat na teden izvajala to, je vseeno mnogo več kakor marsikdo. Ne da se primerjam, ampak sem vsekakor v notranjem svetu postavila svoje energije zelo dobro, da lahko sedaj meditacija deluje na še višjih nivojih.

…