Medtem ko sem čakala prijatelja v centru mesta, sem ugotovila, da stojim tik pred izložbo, kjer imajo Gucci ure in torbice. Razgleda je bil vsekakor zelo mamljiv. Trgovina je bila zelo lepo urejena, saj se je videlo vanjo. Izložba namreč ni bila popolnoma zakrita in se je videlo v notranjost trgovine. Opazila sem tudi, da imajo zelo veliko znižanje izdelkov. Ker so mi bili eni Gucci ure resnično lepe, sem že razmišljala o tem, da bi stopila v trgovino in vprašala, kakšna je cena. Čeprav je po vsej verjetnosti cena takšna, da ta hip vseeno ne bi mogla kupiti Gucci ure, me je pa vseeno mikalo, da malce sanjarim.
V trenutku, ko sem že skoraj stopila v trgovino, pa se je končno pojavil prijatelj, ki me je rešil mojega sanjarjenja, da bi si kupila izdelek, ki ga morda ta hip ne potrebujem tako nujno, kot se mi je zdelo. S prijateljem sva najprej odšla na sprehod po mestu. Ampak moram reči, da je bilo, vremo zelo neprijetno za sprehajanje. Še vedno je malce deževalo in vse je bilo mokro. Nekaj snega je še ostalo, ki je bilo mokro in umazano, ampak vseeno je bilo bolje kakor pa, da bi sedela doma in se ne bi premaknila nikamor ven. Ugotovila sem namreč, da če dva dni ne grem nikamor ven, to ni dobro za moje počutje.
Ko sva naredila en krog, sem ponovno zagledala trgovino, kjer imajo Gucci ure in vedno bolj me je mikalo, da bi stopila vanjo. Ampak to bi naredila le, če bi bila sama, ker grem vedno najraje kupovati stvari sama. Če sem v družbi, se raje posvetim temu, saj se z mnogimi prijatelji zelo redko uspem uskladiti. Zato sem se odločila, da bodo Gucci čevlji še malce počakali, preden jih bom šla pogledat v trgovino in bom tudi preverila, ali jih lahko kupim ali ne.