Pa smo se odločili, da se zapeljemo do Ljubljane, da se otroci naskačejo in imajo fajn. Midva z možem vedno poskrbiva za to, da imava poln avto otrok, ker sva prepričana, da se imajo otroci lepše, če se jih več skupaj igra. Pa smo šli proti Ljubljani, kjer so nas čakali trampolini. Najprej otrokom nisva povedala, da gremo v zabaviščni park, kjer so trampolini, ker sva jih želela presenetiti.
Ko smo se vozili, so otroci spraševali kam točno gremo in midva z ženo sva jim rekla, da naj sami ugibajo. Prepričana sem bila, da bodo kar hitro ugotovili, pa niso. Oni so mislili, da gremo v živalski vrt. Tako nisem bila več prepričana, da bodo veseli, da gredo na trampoline, ker so bili že navdušeni nad živalskim vrtom.
Z možem tako nisva vedela, kaj točno naj sedaj narediva in sva otrokom rekla, da v živalski vrt ne gremo in da gremo nekam drugam. No, potem pa je najin sin ugotovil, ker je že poznal pot, saj je v tem zabaviščnem parku že bil. Ko so otroci zvedeli, da so v tem parku sami trampolini, so bili navdušeni. Komaj so čakali, da pridemo tja.
To je bilo otroško veselje, že dolgo nisem videla, da bi bili tako srečni, ko smo šli nekam. Z možem sva se samo spogledala in oba sva mislila isto. Tokrat so bili trampolini skoraj prazni. Po navadi je park vedno poln, tokrat pa ni bilo toliko otrok. Tako, da so naši otroci imeli srečo, ker so res lahko skakali tako kot so hoteli in želeli. Ta dan je minil prehitro. Imeli smo karte za skakanje tri ure. Najprej sem mislila, da je to preveč, na koncu pa sem videla, da je bilo skoraj premalo. Še dobro, da so trampolini tako veliki, da so otroci lahko skakali skupaj in se imeli prav lepo.